Stari starši – jim dovolimo žalovati po splavu?

Bolečino, ki jo starši čutimo po splavu je težko opisati, težko jo je primerjati s čimer koli drugim, kar se nam je zgodilo v življenju. Kako se s to bolečino spopasti je vprašanje, na katerega veliko staršev še vedno ne najde odgovora. Toda, ob starših, ki nosijo glavno breme te odločitve, je še ena »skupina ljudi«, ki se prav tako zelo težko spopada s posledicami splava. Stari starši.

Zgodba, ki sem jo zasledil v eni izmed izdaj zbornika Vine and Branches* opisuje trpljenje in žalovanje babice, katere hčerka se je odločila, da opravi splav. Babica je v skrbi za svojega nerojenega vnuka skušala prepričati hčerko, da splava ne opravi, a je bila v tem neuspešna. Kljub temu, da je babica za pomoč prosila tudi duhovnika, ki je njeno hčerko obiskal v bolnišnici, se je hčerka odločila in splavila otroka (vnuka).

Splav se starih staršev ne tiče! Res?

Takole, na prvi pogled, bi lahko kdo rekel, da splav pa res ni stvar starih staršev, da ni nobene potrebe, da se vtikajo v to ipd. In težko bi se bolj motil. Splav se starih staršev zelo tiče, vprašanje je le, ali se tega zavedamo ali ne. Splav zaznamuje stare starše na več različnih načinov.

Ko stari starši izvedo za opravljeni (ali načrtovani) splav se v njih pogosto pojavi občutek nemoči. Le redko katera mama ali oče, ki se odločata za splav, se o tem pogovorita s svojimi starši. Eden razlog leži v tem, da jih ne želita obremenjevati s svojimi skrbmi, drugi (precej bolj boleč) pa je ta, da je veliko ljudi prepričanih, da se splav tiče le staršev in starih staršev v svojo odločitev ne spustijo.

Zato je nemoč pri starih starših še toliko večja. Ne morejo se odločiti namesto otrok, ne morejo prevzeti bremena na svoje rame. Prepogosto lahko le tiho in od strani opazujejo pot na katero so se podali njihovi otroci in za katero vedo, da jih bo zelo zaznamovala. A storiti ne morejo (včasih celo ne smejo) nič.

Sami v žalovanju

Starše skrbi za otroke. In tako tudi stare starše skrbi za otroke, ki se podajo na to usodno pot. Vidijo trpljenje otrok, ko se odločijo za splav, spremljajo posledice teh odločitev, ki se vsakodnevno zrcalijo v očeh hčere/sina, ki se je odločil/-a za splav. Vidijo, a ne morejo storiti nič. Boli jih ta nemoč, v starševski skrbi čutijo bolečino splava tudi sami. A ponovno – narediti ne morejo nič. Še posebej, ko jih otroci ne spustijo v svoje žalovanje in ko navzven kažejo, da je vse v redu, da splav ni »nič posebnega«. A (stari) starši vedo, da se za temi besedami skriva neizmerno trpljenje.

Obenem pa stari starši tudi sami žalujejo. Izgubili so vnuka. Njihova bolečina ob tej izgubi ni nič manjša kot bolečina staršev. Pogosto se celo obsojajo, saj so prepričani, da so v svoji vzgoji naredili kakšno napako in se je zato njihov otrok odločil za splav. In v tem žalovanju in spraševanju so (pre)pogosto sami.

V zgoraj navedenem prispevku se je babica, po nasvetu duhovnika, odločila, da se udeleži duhovnih vaj Rahelin vinograd. Tam se je poglobila v svojo čustveno travmo in v žalovanje za izgubljenim vnukom. Kasneje se je duhovnih vaj Rahelin vinograd udeležila tudi njena hčerka. Babica, ki je pred tem sama odžalovala svojega vnuka na duhovnih vajah, se je hčeri pridružila na nedeljski spominski slovesnosti, kjer sta skupaj izročili otroka/vnuka Gospodu.

Dopustimo tudi njim žalovanje

Zato ne smemo nikoli podcenjevati travm, žalovanja, bremena, ki ga stari starši nosijo ob splavu, kljub temu, da niso oni tisti, ki so se odločili zanj. Njihovo trpljenje poveča občutek nemoči in v tej nemoči pogosto ne uspejo prepoznati potrebe po tem, da morajo za svojim vnukom žalovati. Da lahko žalujejo in da jim je dopuščeno žalovati za vnukom, ki ga nikoli niso mogli držati v svojih rokah.

Ne samo, da lahko žalujejo, stari starši morajo žalovati za vnukom, morajo se poglobiti v to travmo.

Zato vse, ki trpite zaradi v splavu izgubljenega vnuka, povabim, da obiščete spletno stran www.rahelinvinograd.si, obiščete duhovne vaje in si dopustite žalovati za vnukom.

Avtor: član ekipe Rahelin vinograd Slovenija

*Vine and branches je zbornik, ki ga pripravlja organizacija Rahelin Vinograd (Rachel′s Vineyard Ministries), pod vodstvom Therese Burke (https://www.rachelsvineyard.org).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.