Vikend daje možnost, da pregledamo svojo izkušnjo splava. Opredeliti moremo načine, na katere je izguba vplivala na nas v preteklosti in sedaj. Pomaga nam, da si priznamo nerazrešena čustva, s katerimi se mnogo oseb bojuje po splavu. Zaradi čustvene otopelosti in skrivnostnosti, ki pogosto obdajata izkušnjo splava, lahko v nas ostanejo nasprotujoča si občutja. Ta potlačena čustva pridejo na površje kasneje in so morda simptom poabortivne travme.
Kaj pomeni »Rahelin vinograd?«
Ime »Rahela« izhaja iz Stare zaveze Svetega pisma. O njej piše tudi prerok Jeremija: »Tako govori GOSPOD: Glas žalovanja se sliši v Rami, bridko jokanje. Rahela objokuje svoje otroke, ne dá se potolažiti zaradi otrok, ker jih ni več. Tako govori GOSPOD: Prepreči svojemu glasu jok, solze svojim očem, kajti tvoje delo bo poplačano.«
Zakaj vinograd?
Podoba vinograda prinese mnogo predstav. To je prostor, kjer trte rastejo, so obrezane, privezane in očiščene, da morejo dajati obilnejši pridelek. Verjetno najbolj pomembna povezava z vinsko trto izhaja iz prodornih in ganljivih Jezusovih besed, ki jih najdemo v 15. poglavju evangelija po Janezu: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.«
Središče Rahelinega vinograda je ta svetopisemski odstavek, saj gre za duhovni in čustveni ozdravitveni proces. Ko poskušamo razumeti misterij smrti, gledamo k Bogu v času osebnega stresa, travme in izgube človeškega življenja. Smrt, ki jo povzroči splav, vodi k mukam in intenzivnemu hrepenenju po nekom, ki ga ne moremo dobiti nazaj. Jočemo. Prikličemo obžalovanje, našo vlogo v tem, kar se je zgodilo in otroka, ki ga pogrešamo. V teh bolečih trenutkih izgube namreč iščemo smisel.
V mnogih svetopisemskih vrsticah vidimo podobe, kako Bog govori o obnovi nerodovitnih vinogradov v njihovo polnost. Naslednji odlomek odseva isto potovanje, kot ga boste doživeli v Rahelinem vinogradu:
»Zato, glej, jo privabim, popeljem jo v puščavo in ji spregovorim na srce. Potem ji od tam dam njene vinograde in dolino Ahór naredim za vrata upanja. Tam bo odgovarjala kakor v dneh svoje mladosti, kakor na dan svojega odhoda iz egiptovske dežele. Lok in meč in orožje bom zdrobil v deželi in dal, da bodo varno počivali« (Oz 2).