Na jutro bo\u017ei\u010dnega dne, pred to\u010dno desetimi leti, sem zanosila z mojim sinom.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbBole\u010dina pelje v globino, je klju\u010d in kraljevska pot do skrivnosti sveta, ki je v bistvu skrivnost zla, pred katerim \u010dlovek razkrije svoj pravi obraz. Kdor be\u017ei od trpljenja, se oddaljuje od bistva umetnosti, od skrivnosti \u010dloveka.\u00ab (Susana Tamaro)<\/em><\/p>\n\n\n\n Moja primarna dru\u017eina je sestavljena iz o\u010deta, mame in treh otrok. Sestra in brat sta 12 in 10 let starej\u0161a od mene, torej sem bila bolj kot ne edinka, saj so se potrebe mojih sorojencev popolnoma razlikovale od mojih. \u017de kot otrok sem \u010dutila veliko osamljenosti, \u010deprav sem se igrala s sosedami, ki so bile podobne starosti. Ko sem za\u010dela hoditi v osnovno \u0161olo, so se z mojim bratom za\u010dele te\u017eave. V zgodnjih jutranjih urah je k nam hodila policija, \u017ee ob \u0161estih zjutraj, saj so vedeli, da so star\u0161i \u0161e doma. Nosili so nam novice, kako brat povzro\u010da vandalizem po okoli\u0161kih vaseh, kako be\u017ei pred policijo z motorjem. Njegovo \u017eivljenje se je vrtelo okrog alkohola, marihuane, slabe dru\u017ebe in nasploh slabih odlo\u010ditev. Iz omenjenih drog je \u010dez \u010das presedlal na tr\u0161e, kasneje za nekaj let tudi na heroin. Mene so pri osmih vpisali v glasbeno \u0161olo, ker sem imela posluh in je glasba velik del na\u0161e dru\u017eine. Kasneje je glasbena \u0161ola postala moja popoldanska varna hi\u0161a, saj so na tak na\u010din star\u0161i vedeli, da sem na varnem, medtem ko so se ukvarjali z bratom. Sestra je bila v tistih letih \u017ee v Ljubljani v srednji \u0161oli, \u017eivela je pri nunah, prav tako na varnem. Moje otro\u0161tvo se je torej vrtelo okrog re\u0161evanja mojega brata. \u010ce lahko druga\u010de predstavim, je bila te\u017ea dogajanja med star\u0161ema in bratom, medtem ko sem bila jaz nekje tam, nekaj metrov od njih, kot opazovalka. Moje otro\u0161tvo je bilo opazovanje re\u0161evanja mojega brata<\/em>. Spominjam se kri\u010danja, razbijanja z vrati, maminega joka, o\u010detove obupanosti in zagrenjenosti. Spominjam se, kako je mama videla svojega sina in njegovo takratno punco, ko sta si z iglo vbrizgavala heroin za na\u0161o hi\u0161o; spominjam se, kako je kasneje nanj kri\u010dala, naj ga \u0161e meni ponudi. To so bila leta popolnega kaosa, \u017ealosti, negotovosti, saj se tudi po nekaj dni ni vedelo, kje je moj brat. Star\u0161i so me \u017eeleli na vsak na\u010din za\u0161\u010dititi, vendar sem v tem \u010dasu razvila globoka ob\u010dutja izoliranosti in osamljenosti, predvsem pa sem o\u010ditno razvila potrebo, da sem v vseh svojih bodo\u010dih fantih iskala svojega brata in posledi\u010dno v njih nekoga, da ga re\u0161im.<\/p>\n\n\n\n Izhajam iz katoli\u0161ke dru\u017eine, ki je in \u0161e vedno vzdr\u017euje vero in obi\u010daje: vsako nedeljo smo bili pri ma\u0161i, o\u010de je zborovodja in pevec v lokalnem cerkvenem zboru, sestra je prav tako pevka in organistka. Sama sem veliko let brala berilo in kot otrok tudi pela v otro\u0161kem zboru; vsako nedeljo se je na obisku pri noni pelo nabo\u017ene pesmi tudi po nekaj ur skupaj. Doma se je tudi molilo, ve\u010dkrat sem bila kot otrok zasmehovana, da smo pri nas verni<\/em>, da gotovo grem sedaj domov od igre, ker moramo moliti, itd. Vrednote na\u0161e dru\u017eine so bile torej mo\u010dno pogojene s kr\u0161\u010danskim naukom. Splava se ne dela in tudi sama sem v to verjela.<\/p>\n\n\n\n \u010ce se povzpnem v nebesa, si tamkaj, \u010de si pripravim le\u017ei\u0161\u010de v podzemlju, si zraven. (Psalm 139<\/a>)<\/em><\/p>\n\n\n\n Pri\u0161la sem v najstni\u0161ka leta. Moja podzavest je po vzoru brata pri\u010dela z istimi vzorci. Celotno desetletje pred tem je imel vso pozornost mojih star\u0161ev. Hrepenela sem po tem, da tudi mene opazijo, \u017eal, z uporabo podobnih mehanizmov. Pri\u010del se je upor proti vsemu, \u010demur sem se lahko uprla. Gimnazijo sem delala, vendar sem skoraj vsak vikend pila. Ko sem \u0161la na fakulteto v Ljubljano, sem v drugemu letniku zamenjala alkohol s plesnimi drogami, saj sem se redno udele\u017eevala tehno in rejv partijev. Leto 2012 je bilo \u0161e posebej hudo, saj sem zaradi tolik\u0161ne zau\u017eite koli\u010dine substanc imela popolno distorzijo realnosti, za eno leto sem izgubila spomin. Za novo leto 2012-13 sem zau\u017eila toliko droge, da me sploh ni ve\u010d ni\u010d prijelo. \u0160e danes se spominjam, kako sem stala sredi plesi\u0161\u010da kluba K4 in razmi\u0161ljala, kam bo \u0161lo moje \u017eivljenje; ali naj presedlam na tr\u0161e droge ali naj z vsem skupaj neham \u2026 ampak kako?! Hvala Bogu sem \u010dez natanko 3 tedne za pol leta odletela na \u0161tudijsko izmenjavo v Porto na Portugalskem. Tukaj se moram zahvaliti moji takratni so\u0161olki in prijateljici, ki me je skoraj \u201czbutala\u201d na letalo in izpolnila vse formalnosti \u0161e zame, saj nisem \u017eelela iti. Verujem, da je po njej delovala Bo\u017eja roka. Verujem, da je Bog pripravil tak\u0161ne okoli\u0161\u010dine, da me je fakulteta poslala na izmenjavo, \u010detudi me mesece pred tem sploh niso videli. \u010ce je bil moj brat v komuni v \u0160paniji, je bila moja komuna na izmenjavi na Portugalskem. Tam sem si zbistrila glavo, za\u010dela ponovno delati za faks, opravila vse izpite, pri\u0161la nazaj in naredila vse izpite iz prvega semestra, saj sem \u0161la na izmenjavo brez ene same ocene.<\/p>\n\n\n\n Nekaj mesecev po vrnitvi iz izmenjave sem se \u0161tudentsko zaposlila v baru v Ljubljani. Tam sem spoznala o\u010deta mojega otroka. Bila sva sodelavca in takoj sva si bila v\u0161e\u010d. Na bo\u017ei\u010dni ve\u010der me je povabil ven in takrat sva imela prvi spolni odnos. Kljub temu, da nisva imela za\u0161\u010dite, sva pazila. Po dobremu dnevu sem vseeno \u0161la po jutranjo tabletko, vendar je bilo prepozno. \u010cez tri tedne mi je menstruacija zaostajala. \u0160la sem po test in izvedela, da sem nose\u010da. \u0160e danes se spominjam \u0161oka \u2026 kot da se meni to ne more nikoli zgoditi. Poklicala sem o\u010deta otroka in \u0161la k njemu, da mu povem. Pogovor je potekal v smeri, ali naj ga splaviva ali naj ga obdr\u017eiva. Rekel mi je, da bo z mano, kakorkoli se bom odlo\u010dila \u2026 na koncu pa mi je vseeno za\u0161epetal: \u00bbPa dajva ga imeti.\u00ab Takrat se je v meni spro\u017eila sirena in tunelski vid, da moram otroka splaviti. Upor, panika, strah. Poklicala sem ginekologinjo in jo prosila za splav. Predlagala mi je, da naj si vzamem nekaj dni za razmislek. Vseeno sem se odlo\u010dila, da splavim. Naro\u010dila me je na pregled. Ko sem \u0161la na pregled, so mi povedali, da je otrok zdrav in da je vse v redu. Sestra mi je rekla, naj pogledam na ekran, vendar sem se obrnila stran<\/em>. \u017delela me je zaustaviti. Vedela sem, da delam veliko napako, saj nikoli nisem verjela, da je otrok v \u010detrtemu tednu le skupek celic. Vedela sem, da je to moj otrok. Vedela sem, da bom od sedaj naprej prekleto trpela, pa sta bila strah in negotovost toliko ve\u010dja. Solze so lile, bila sem otopela, po\u010dutila sem se kot najve\u010dji izme\u010dek tega sveta. Druga sestra mi je dala sliko ultrazvoka, prvi\u010d sem jo pogledala po devetih letih po splavu. Ta ista sestra mi je tudi dala abortivno tableto. Izraz na njenem obrazu je kazal veliko razo\u010daranje. \u0160e danes se spominjam njenih o\u010di. \u00bbZakaj si to dela\u0161?\u00ab Iz bolni\u0161nice sem od\u0161la kot pora\u017eenec, izdajalka lastnih moralnih in eti\u010dnih nazorov, izdajalka lastnega telesa, du\u0161e in duha, izdajalka najinega otroka, nedorasla mati, izdajalka \u017divljenja, jude\u017e. Na avtobusni postaji pri bolni\u0161nici sem poklicala o\u010deta splavljenega otroka in mu rekla: \u00bbOpravljeno je.\u00ab<\/p>\n\n\n\n Takrat se je zame za\u010del pravi pekel. Sicer je bil splav tudi za\u010detek zveze z o\u010detom otroka, ampak v naslednjih dveh letih in pol le-ta ni nikoli za\u017eivela. To je bilo vedno nad nama in med nama. Padla sem v globoko depresijo, po nekaj ur sem gledala v eno samo to\u010dko. Takrat se je tudi aktivirala celiakija, ki jo imam \u0161e danes. Telo j\u00e9 samo sebe, tako kot je vest in te\u017ea greha jedla vso mojo zavest in podzavest. Samo obstajala sem. Kasneje sem upala, da bom ponovno zanosila, da lahko popravim to napako, vendar do tega ni pri\u0161lo. Moje misli so \u017eelele popraviti storjeno, fantazirala sem o druga\u010dnemu izidu: ko mi o\u010de otroka re\u010de, naj ga imava, ga objamem; ko mi re\u010de ginekologinja, naj premislim, je nikoli ve\u010d ne pokli\u010dem; ko mi re\u010de sestra na ultrazvoku naj pogledam ekran, ga pogledam in se mi po licih ulijejo solze bla\u017eenosti; ko mi druga sestra da abortivno tableto, jo vr\u017eem v smeti. Glava je \u017eelela na vsak na\u010din spremeniti zgodbo in za trenutek sem se lahko prepri\u010dala, da tega nikoli nisem storila, realnost pa je bilo prazno naro\u010dje. <\/p>\n\n\n\n Moja dvajseta so bila \u010disti beg od realnosti in odgovornosti: pono\u010devanja, droge, samouni\u010devanje, splav. Pri svojih 32 letih sem lahko prvi\u010d sama sebe poimenovala \u017eenska, do takrat sem se po\u010dutila kot 16-letna punca. Kot da bi se moj razvoj ustavil tam. V cerkev nisem hodila, mogo\u010de dvakrat na leto, uteho sem iskala v \u2018new age\u2019 instant re\u0161itvah. Pojem dru\u017eine mi je bil nepredstavljiv, kot da meni to ne pripada, kot da je nisem vredna. Nekaj let sem imela tudi svoj s. p. in bila pri tem do neke mere uspe\u0161na. Bila sem #bossbabe, feministka, in \u010deprav se nikoli nisem tako poimenovala, je bil moj miselni proces tak\u0161en, kot ga one predstavljajo. Leta 2019 sem \u0161la s tedanjim fantom v London na razgovor za slu\u017ebo. Navdu\u0161eni so bili nad mojim delom, v meni pa se je vila \u017ealost. Ko sem pri\u0161la z razgovora, je vse v meni govorilo, da si ne \u017eelim uspeha, napredovanja, finan\u010dne neodvisnosti. Da je vse, po \u010demer hrepenim, dru\u017eina. Biti \u017eena in mama.<\/p>\n\n\n\n \u010ce je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. (2 Kor 5,17)<\/em><\/p>\n\n\n\n Sedem let po splavu sem \u0161la prvi\u010d h spovedi. Takrat se je za\u010del po\u010dasen proces ozdravitve, ki traja \u0161e danes. Vedela sem, da se bom morala na neki to\u010dki soo\u010diti s to bole\u010dino. Jeseni 2022, okrog \u010dasa, ko bi bil otrok rojen, sem tudi prvi\u010d \u0161la na jaso, blizu doma\u010de vasi, kjer sem ga simboli\u010dno pokopala. Ko sem tam gledala v dolino in pod mogo\u010dnim hrastom molila za njegovo du\u0161o, se je prikradel izjemno mo\u010dan ob\u010dutek, da je bil to fantek. Gledal me je, se mi smejal, mi mahal izza grma, mi po\u0161iljal poljube. <\/p>\n\n\n\n V za\u010detku leta 2023 sem poslu\u0161ala pri\u010devanje iz Rahelinega vinograda<\/a> na radiu Ognji\u0161\u010de in se takoj prijavila. Poleti sem tudi od\u0161la na duhovne vaje. To niso bile obi\u010dajne duhovne vaje, ampak posebna milost, ko \u010duti\u0161, da se skozi vsako minuto tvoje srce po\u010dasi, a vztrajno zdravi. Srce, ki je skoraj desetletje v mukah in agoniji krvavelo v prsih, je pod Bo\u017ejo roko in v varnem objemu ekipe Rahelinega vinograda za\u010delo s procesom odpu\u0161\u010danja.<\/p>\n\n\n\n GOSPOD me ljubi. Ljubil me je pred za\u010detkom sveta. Ljubil me je, ko sem bila spo\u010deta. Ljubil me je, ko sem spo\u010dela. Ljubil me je, ko sem se od ekrana ultrazvoka obrnila stran, bil je tam, z mano, z mojim otrokom. Ljubil me je, ko sem poplaknila tableto in zbe\u017eala iz bolni\u0161nice. Ljubil me je v letih pekla. Ljubi me sedaj, ko to pi\u0161em.<\/p>\n\n\n\n K postopni ozdravitvi pripeva tudi psihoterapija in samoanaliti\u010dno pisanje, predvsem pa osebni odnos z Bogom, ki ga v zadnjih treh letih negujem z vsakodnevnim branjem Svetega pisma, z molitvijo, s prejemanjem obhajila, z duhovnimi pogovori.<\/p>\n\n\n\n