Bole\u010dino, ki jo star\u0161i \u010dutimo po splavu je te\u017eko opisati, te\u017eko jo je primerjati s \u010dimer koli drugim, kar se nam je zgodilo v \u017eivljenju. Kako se s to bole\u010dino spopasti je vpra\u0161anje, na katerega veliko star\u0161ev \u0161e vedno ne najde odgovora. Toda, ob star\u0161ih, ki nosijo glavno breme te odlo\u010ditve, je \u0161e ena \u00bbskupina ljudi\u00ab, ki se prav tako zelo te\u017eko spopada s posledicami splava. Stari star\u0161i.<\/p>\n\n\n\n
Zgodba, ki sem jo zasledil v eni izmed izdaj zbornika Vine and Branches* opisuje trpljenje in \u017ealovanje babice, katere h\u010derka se je odlo\u010dila, da opravi splav. Babica je v skrbi za svojega nerojenega vnuka sku\u0161ala prepri\u010dati h\u010derko, da splava ne opravi, a je bila v tem neuspe\u0161na. Kljub temu, da je babica za pomo\u010d prosila tudi duhovnika, ki je njeno h\u010derko obiskal v bolni\u0161nici, se je h\u010derka odlo\u010dila in splavila otroka (vnuka).<\/p>\n\n\n\n
Splav se starih star\u0161ev ne ti\u010de! Res?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Takole, na prvi pogled, bi lahko kdo rekel, da splav pa res ni stvar starih star\u0161ev, da ni nobene potrebe, da se vtikajo v to ipd. In te\u017eko bi se bolj motil. Splav se starih star\u0161ev zelo ti\u010de, vpra\u0161anje je le, ali se tega zavedamo ali ne. Splav zaznamuje stare star\u0161e na ve\u010d razli\u010dnih na\u010dinov.<\/p>\n\n\n\n Ko stari star\u0161i izvedo za opravljeni (ali na\u010drtovani) splav se v njih pogosto pojavi ob\u010dutek nemo\u010di. Le redko katera mama ali o\u010de, ki se odlo\u010data za splav, se o tem pogovorita s svojimi star\u0161i. Eden razlog le\u017ei v tem, da jih ne \u017eelita obremenjevati s svojimi skrbmi, drugi (precej bolj bole\u010d) pa je ta, da je veliko ljudi prepri\u010danih, da se splav ti\u010de le star\u0161ev in starih star\u0161ev v svojo odlo\u010ditev ne spustijo.<\/p>\n\n\n\n Zato je nemo\u010d pri starih star\u0161ih \u0161e toliko ve\u010dja. Ne morejo se odlo\u010diti namesto otrok, ne morejo prevzeti bremena na svoje rame. Prepogosto lahko le tiho in od strani opazujejo pot na katero so se podali njihovi otroci in za katero vedo, da jih bo zelo zaznamovala. A storiti ne morejo (v\u010dasih celo ne smejo) ni\u010d.<\/p>\n\n\n\n Sami v \u017ealovanju<\/strong><\/p>\n\n\n\n Star\u0161e skrbi za otroke. In tako tudi stare star\u0161e skrbi za otroke, ki se podajo na to usodno pot. Vidijo trpljenje otrok, ko se odlo\u010dijo za splav, spremljajo posledice teh odlo\u010ditev, ki se vsakodnevno zrcalijo v o\u010deh h\u010dere\/sina, ki se je odlo\u010dil\/-a za splav. Vidijo, a ne morejo storiti ni\u010d. Boli jih ta nemo\u010d, v star\u0161evski skrbi \u010dutijo bole\u010dino splava tudi sami. A ponovno \u2013 narediti ne morejo ni\u010d. \u0160e posebej, ko jih otroci ne spustijo v svoje \u017ealovanje in ko navzven ka\u017eejo, da je vse v redu, da splav ni \u00bbni\u010d posebnega\u00ab. A (stari) star\u0161i vedo, da se za temi besedami skriva neizmerno trpljenje.<\/p>\n\n\n\n Obenem pa stari star\u0161i tudi sami \u017ealujejo. Izgubili so vnuka. Njihova bole\u010dina ob tej izgubi ni ni\u010d manj\u0161a kot bole\u010dina star\u0161ev. Pogosto se celo obsojajo, saj so prepri\u010dani, da so v svoji vzgoji naredili kak\u0161no napako in se je zato njihov otrok odlo\u010dil za splav. In v tem \u017ealovanju in spra\u0161evanju so (pre)pogosto sami.<\/p>\n\n\n\n V zgoraj navedenem prispevku se je babica, po nasvetu duhovnika, odlo\u010dila, da se udele\u017ei duhovnih vaj Rahelin vinograd. Tam se je poglobila v svojo \u010dustveno travmo in v \u017ealovanje za izgubljenim vnukom. Kasneje se je duhovnih vaj Rahelin vinograd udele\u017eila tudi njena h\u010derka. Babica, ki je pred tem sama od\u017ealovala svojega vnuka na duhovnih vajah, se je h\u010deri pridru\u017eila na nedeljski spominski slovesnosti, kjer sta skupaj izro\u010dili otroka\/vnuka Gospodu.<\/p>\n\n\n\n Dopustimo tudi njim \u017ealovanje<\/strong><\/p>\n\n\n\n Zato ne smemo nikoli podcenjevati travm, \u017ealovanja, bremena, ki ga stari star\u0161i nosijo ob splavu, kljub temu, da niso oni tisti, ki so se odlo\u010dili zanj. Njihovo trpljenje pove\u010da ob\u010dutek nemo\u010di in v tej nemo\u010di pogosto ne uspejo prepoznati potrebe po tem, da morajo za svojim vnukom \u017ealovati. Da lahko \u017ealujejo in da jim je dopu\u0161\u010deno \u017ealovati za vnukom, ki ga nikoli niso mogli dr\u017eati v svojih rokah.<\/p>\n\n\n\n Ne samo, da lahko \u017ealujejo, stari star\u0161i morajo \u017ealovati za vnukom, morajo se poglobiti v to travmo.<\/p>\n\n\n\n Zato vse, ki trpite zaradi v splavu izgubljenega vnuka, povabim, da obi\u0161\u010dete spletno stran www.rahelinvinograd.si<\/a>, obi\u0161\u010dete duhovne vaje in si dopustite \u017ealovati za vnukom.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Avtor: \u010dlan ekipe Rahelin vinograd Slovenija<\/em><\/p>\n\n\n\n *Vine and branches je zbornik, ki ga pripravlja organizacija Rahelin Vinograd (Rachel\u2032s Vineyard Ministries), pod vodstvom Therese Burke (https:\/\/www.rachelsvineyard.org).<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Bole\u010dino, ki jo star\u0161i \u010dutimo po splavu je te\u017eko opisati, te\u017eko jo je primerjati s \u010dimer koli drugim, kar se nam je zgodilo v \u017eivljenju. Kako se s to bole\u010dino spopasti je vpra\u0161anje, na katerega veliko star\u0161ev \u0161e vedno ne najde odgovora. Toda, ob star\u0161ih, ki nosijo glavno breme te odlo\u010ditve, je \u0161e ena \u00bbskupina … <\/p>\n