Vem, dragi Bog, da me Ti pozna\u0161 bolj kot poznam sama sebe. Vem, da si me Ti \u017eelel, da si me Ti ohranil pri \u017eivljenju in da si me izbral in ima\u0161 na\u010drt za moje \u017eivljenje. Predolgo sem se Ti upirala, do skrajnosti sem bila utrujena, ranjena, naveli\u010dana be\u017eanja in skrivanja pred Resnico.<\/p>\n\n\n\n
Ti, O\u010dka, \u017eeli\u0161 sli\u0161ati glasno izpri\u010dano resnico, mojo resnico iz mojih ust. Soo\u010dam se s svojo preteklostjo, ni lepa in ni lahko. Vso svojo bednost sprejemam, delim s Teboj, Te prosim in Ti dovolim da me odre\u0161i\u0161, ozdravi\u0161 in osvobodi\u0161. Dolga leta sem tavala, iskala na nepravih mestih, trkala na neprava vrata in klicala na pomo\u010d ljudi, ki me niso poznali in razumeli. \u010cisto na koncu, \u00bbna dnu\u00ab, v breznu in v temi sem zavpila: \u00bbBOG, POMAGAJ MI!\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Rodila sem se peta po vrsti po Bo\u017eji milosti, mama in ata me nista \u017eelela, a je bilo za splav prepozno. Torej, trije bratje, sestra, ata pijanec, mama \u017eiv\u010dna razvalina in jaz, to je bila na\u0161a dru\u017eina. Otroci smo bili kr\u0161\u010deni, vere nismo prakticirali.<\/p>\n\n\n\n
Rev\u0161\u010dina in alkoholizem, strah pred atovim nasiljem, neza\u017eelenost, ni\u010dvrednost, vse to se je nam otrokom za\u017erlo v meso. V takem okolju sem si pridobila dr\u017eo ni\u010dvrednosti in neza\u017eelenosti. Trudila sem se ugajati drugim, bila sem pridna, ubogljiva, nisem hotela izzivati ata, ker se ga bala. V \u0161oli mi je \u0161lo dobro, imela sem rada red in uspeh. Hvala Bogu.<\/p>\n\n\n\n
Vedno sem zagovarjala druge, jih \u0161\u010ditila, prevzemala krivdo nase, sebe sem pu\u0161\u010dala zadaj. Nisem se spra\u0161evala, kaj pa jaz, jaz nisem bila pomembna. Bila sem majhna, drobna, podhranjena v vsem in izgubljena h\u010di. Nikomur ni bilo mar zame. Bila sem otrok ulice, dru\u017eila sem se predvsem s fanti, nikoli se nisem igrala s pun\u010dkami. Moje srce ni ob\u010dutilo ljubezni, topline doma, so\u010dutja in varnosti. Nikoli nisem videla, da bi ata koga od nas stisnil, pobo\u017eal in pestoval. <\/p>\n\n\n\n
Kmalu sem okusila opojnost alkohola kar doma, za doma\u010do mizo. In bilo je super – kot se na za\u010detku poka\u017ee zlo, da nas zvabi v svojo past in nas odpelje v svet zla in greha. In alkohol je veliko zlo. Mo\u010d je pokazal pri petnajstih letih, ko me je spolno zlorabil devetnajstletni fant. Bil je bratov prijatelj, poznal me je in izkoristil mojo nemo\u010d, mojo nedol\u017enost, naivnost, me opil in posilil. Po tem dogodku me je bilo tako sram, po\u010dutila sem se umazano in krivo, da dolgo nisem nikomur o tem povedala.<\/p>\n\n\n\n
V srednji \u0161oli sem spoznala prijetnega, pridnega in pametnega fanta. Dolgo nisva imela spolnih odnosov, ker me je bilo sram, da nisem ve\u010d nedol\u017ena. Samo njemu sem povedala o posilstvu. Po letu in pol se je zgodilo in takoj sem zanosila, bila sem v sedemnajstem letu. Bog nama je podaril novo \u017eivljenje. <\/p>\n\n\n\n
Fant o tem, da bi ga obdr\u017eala ni \u017eelel niti sli\u0161ati. Ni hotel prevzeti odgovornosti za svoje dejanje. Boga nisva poznala, tudi on je izhajal iz neverne dru\u017eine, o\u010de je bil komunist. Vme\u0161ali so se star\u0161i obeh in zmagalo je njihovo prepri\u010danje, da je za naju oba najbolje, da se otroka znebiva. Nisem imela opore pri mojih, bratje in sestra so \u017ee vsi imeli svoje dru\u017eine in so \u017eiveli drugje. Mama mi je dejala: \u00bbTo \u0161e ni otrok, to je kepa krvi in ne \u017eivi, jaz sem petkrat splavila in \u0161e vedno sem \u017eiva!\u00ab. Teh besed se spominjam, kot bi bile izre\u010dene tukaj in zdaj.<\/p>\n\n\n\n
Poslu\u0161ala sem mamo, jo ubogala, \u010deprav bi otroka obdr\u017eala, saj sem imela zelo rada otroke, v tem \u010dasu sem imela \u017ee ne\u010dake.<\/p>\n\n\n\n
Mama je \u0161la z menoj, podpisala je dovoljenje za splav, ker sem bila mladoletna. Vsi vpleteni so si umili svoje roke kot Poncij Pilat, zame pa se je pri\u010del pekel na zemlji. Ubila sem \u017eivljenje v sebi. Ubila sem dar Boga in izbrala tavanje v pu\u0161\u010davi, jokanje in \u0161kripanje z zobmi. Ne glede na razmere, v in zaradi katerih je narejen splav, posledice vedno nosi mati! Ta smrtni greh je ubil v meni \u0161e tisto malo dobrega, ki sem ga uspela ohraniti. Fanta, \u010deprav je bil sicer dober, sem zasovra\u017eila, ga poni\u017eevala, varala, hotela sem ga uni\u010diti, da bi trpel kot sem trpela jaz. Splav ubije \u017eivljenje in ljubezen. Zveza se je klavrno, skoraj tragi\u010dno kon\u010dala. Prepri\u010dana se, \u010de bi se takrat odlo\u010dila za otroka, bi ostala skupaj in vse bi bilo lep\u0161e. Tako pa \u2026<\/p>\n\n\n\n
No, brat mi je pripeljal novega prijatelja, da mu “na\u0161trikam” pulover. Bil je lo\u010den, imel je otroka, bil je \u017ealosten, izgubljen, zmeden in normalno, meni se je takoj zasmilil. Jaz, vsa ranjena in \u010dustveno prizadeta sem se spustila v zvezo z njim zato, da bi mu pomagala. S\u010dasoma so se v meni prebudila \u010dustva, za\u017eivela sva skupaj in se poro\u010dila. Letos bo 40 let pu\u0161\u010dave zakona, zakona v katerem me je Gospod Bog preizku\u0161al, klical in trkal na moje gluho srce. Hudobec pa mi je sem ter tja priredil pravo slavje, po katerem je slavil on sam. Dobesedno me je metal ob tla, Gospod pa me je vedno znova dvigoval in mi dajal mo\u010d da sem \u0161la naprej.<\/p>\n\n\n\n
Do\u017eivljala sem tako hude notranje boje, da nisem bila sposobna \u017eiveti \u017eivljenja matere in \u017eene. Mo\u017e je imel svojo bole\u010do nepredelano preteklost, umikal se je, skrival in nas pu\u0161\u010dal same. Razjedalo me je ljubosumje, zavist, jeza, strah, tesnoba, depresija, stradanje, boj z alkoholizmom\u2026 Vse mo\u017ene stiske tega sveta. Da bi se re\u0161ila, sem se zakopala v delo. Postala sem uspe\u0161na podjetnica, dokazovala svojo vrednost in sposobnost pred mo\u017eem, ta\u0161\u010do in vsemi, ki so me poni\u017eevali.<\/p>\n\n\n\n
Na zunaj je izgledalo prav dobro za druge, a v meni je ostalo vse po starem. Postalo je \u0161e huje, ko sem opazovala lastna otroka kako stopata na pot zla (imeli smo gostinski lokal, alkohol in razvrat sta bila pri nas doma). V meni se je dvigoval gnus, nisem zmogla ve\u010d stre\u010di pija\u010de in gledati pijancev. Za\u010dela sem delati na\u010drt kako se bom vsega tega znebila. Nih\u010de me v tem ni podpiral, nakopala sem si zamero otrok in mo\u017ea. Ata je umrl zaradi alkohola in brat je storil samomor zaradi alkohola in zavo\u017eenega \u017eivljenja. Odlo\u010dila sem se, da nekaj spremenim ali pa raje umrem.<\/p>\n\n\n\n
Moje \u017eivljenje dobiva smisel, odkar je v moje ubogo in razpolo\u017eljivo srce vstopil Jezus. Odprl mi je o\u010di, spregledala sem. Resnica vedno in povsod po\u0161ilja pomo\u010d, koristi nam le, \u010de jo sprejmemo. Jaz sem sprejela in \u0161la na pot za Jezusom. Pripeljal me je v Rahelin vinograd. Zgodilo se je to\u010dno 40 let po prvem splavu. V Rahelinem vinogradu sem spoznala, sprejela, objela in izro\u010dila otroke v Bo\u017eje naro\u010dje. Spoznala sem, da je splav najve\u010dje zlo, ki ga \u017eenska stori sama sebi. Posledice so tako hude, tako krute in uni\u010dujo\u010de, da jih marsikatera \u017eena ne pre\u017eivi. Verjamem pa, da mnogo \u017eena nikoli ne spozna, da je vse njihovo nadaljnje \u017eivljenje povezano s tem dejanjem. Zdaj vem zakaj je bila moja mama vse do smrti tako uboga, bolna duhovno in fizi\u010dno, brez vsakr\u0161ne mo\u010di in volje do \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n
Hvale\u017ena sem Gospodu za Njegovo ljubezen, odpu\u0161\u010danje in neskon\u010dno usmiljenje. Tola\u017eba prihaja vsak dan znova in znova, nova milost, Gospod bri\u0161e solze, re\u0161uje mojo du\u0161o in skru\u0161eno srce ozdravlja. Iskrena hvala ekipi Rahelinega vinograda za so\u010duten pristop in predanost \u017eelji pomagati vsem nam ranjenim \u017eenam, ki trpimo za posledicami splava. Po vas Gospod ozdravlja, vi ste razpolo\u017eljivo orodje v Njegovih rokah, naj vas Njegova milost in usmiljenje napolnjujeta in vodita pri va\u0161em poslanstvu.<\/p>\n\n\n\n
Prepri\u010dana sem, da se najhuj\u0161e zlo zgodi ljudem iz nevednosti, nepou\u010denosti in zanemarjenosti v vzgoji. VEM, da splava ne bi storila \u010de bi bila pou\u010dena o tem, kaj vse prikriva in prina\u0161a to zlo. Nujno je mladostnike dovolj zgodaj pou\u010diti o teh re\u010deh. Predvsem je nujno in obvezno v vzgojo o spolnosti, za\u0161\u010diti, splavu itd. vnesti pomembnost \u010distosti! Na\u0161a telesa so tempelj Svetega Duha, pripadamo Bogu. Bog nam je podaril svobodo, podaril pa nam je tudi zapovedi, ki so zapisane v na\u0161ih srcih. Gospod podarja \u017eene, ki pri\u010dujejo o posledicah splava iz svojih lastnih izku\u0161enj.<\/p>\n\n\n\n
Molim, da bi vsako dekle, \u017eena, mati, ki bo brala pri\u010devanje mojega \u017eivljenja, napolnil Sveti Duh s strahom Bo\u017ejim in razsvetljenje, da s splavom ne re\u0161i sebe, temve\u010d da v sebi ubije odnos z Bogom, ki je POT, RESNICA in \u017dIVLJENJE. Dajmo prednost novemu \u017eivljenju in ne svoji sebi\u010dnosti in strahu zase! Vsak otrok ima pravico \u017eiveti. Gospod Bog podari \u017eivljenje in samo On ga vzame, ko je in \u010de je taka Njegova volja.<\/p>\n\n\n\n
Amen.<\/p>\n\n\n\n
Marija C. K.<\/p>\n\n\n\n
*pismo udele\u017eenke duhovnih vaj Rahelin vinograd<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vem, dragi Bog, da me Ti pozna\u0161 bolj kot poznam sama sebe. Vem, da si me Ti \u017eelel, da si me Ti ohranil pri \u017eivljenju in da si me izbral in ima\u0161 na\u010drt za moje \u017eivljenje. Predolgo sem se Ti upirala, do skrajnosti sem bila utrujena, ranjena, naveli\u010dana be\u017eanja in skrivanja pred Resnico. Ti, O\u010dka, … <\/p>\n