To, da sedaj svobodno pi\u0161em mojo zgodbo je Bo\u017eja volja in milost, ki jo je zame storil Bog v mojem \u017eivljenju. Brez te milosti ne bi zmogla spregovoriti ene besede. Moje \u017eivljenje sedaj bi bilo popolnoma druga\u010dno, \u010de bi se dogodki pred osemnajstimi leti odvili druga\u010de. Vendar se niso. Takrat sem sprejela svojo najte\u017ejo in najbolj napa\u010dno odlo\u010ditev ter storila svojo najve\u010djo napako v \u017eivljenju. To je odlo\u010ditev za splav. To odlo\u010ditev sem sprejela, ko sem se zna\u0161la v nepri\u010dakovani, te\u017eki situaciji. In takrat, ko sem bila \u0161e mlada, neizku\u0161ena, prestra\u0161ena in nesigurna punca, ji nisem bila kos. Podlegla sem v tej stiski, slabotnosti in situaciji. To odlo\u010ditev od takrat naprej vse do danes globoko in iskreno ob\u017ealujem. In \u010dasa ni mogo\u010de zavrteti nazaj.<\/p>\n\n\n\n
Kaj me je privedlo to tega, vam sedaj na kratko pribli\u017eam. Svoje otro\u0161tvo in mladost sem pre\u017eivljala v dru\u017eini z bratom, ljube\u010do mamo in delovnim o\u010detom. Bila sem vzgojena v veri, v dobrih delovnih in u\u010dnih navadah. Bila sem vedno rada v dru\u017ebi sorodnikov ali prijateljev. Dru\u017einski mir je kalil o\u010detov alkoholizem ter vse te\u017eave, situacije in travme, ki so se dogajale v zvezi s tem. Tako sem se v svet srednje \u0161ole in \u0161tudija podala s temi izku\u0161njami, nesigurnostjo in nenehnim iskanjem ljubezni in potrjevanja. Po izku\u0161njah v doma\u010dem okolju sem tudi sama pre\u017eivljala mladost v pijan\u010devanju, zabavah v dru\u017ebi, v iskanju ljubezni v kratkih zvezah ali avanturah. Tako sem ob koncu \u0161tudija stopila v zvezo z deset let starej\u0161im mo\u0161kim. Bil je tujec, kot delavec v Sloveniji. S\u010dasoma sem ga za\u010dela bolj spoznavati in sem ugotovila, da je imel ne\u010disto preteklost in v dru\u017ebi veljal za nasilne\u017ea. Ljudje okrog mene so me opozarjali, naj razmislim s kako osebo se zapletam. A sem se v svoji naivnosti in neizku\u0161enosti vseeno podala v ta odnos, saj sem bila zaslepljena, ker sem kon\u010dno dobila pozornost in naklonjenost od mo\u0161kega.<\/p>\n\n\n\n
V tem obdobju sem se oddaljila od star\u0161ev, stare dru\u017ebe, prijateljic, se predajala pijan\u010devanju, kajenju in nemoralnemu vedenju. Popolnoma sem se izgubila. A ko je prihajalo na plano njegovo agresivno vedenje, sem se prihodnosti z njim ustra\u0161ila in od\u0161la iz tega odnosa. A on se s tem ni sprijaznil in me \u0161e naprej nadlegoval. Od\u0161la sem, a kmalu izvedela, da sem nose\u010da. Nepri\u010dakovano spoznanje. V meni je otrok. Strah me je. Sram pred star\u0161i in ostalimi. Kaj bodo rekli drugi? Ali bom sama z otrokom? Kaj \u010de on izve? Ali mi ga bo hotel vzeti? Otrok ne bo imel mirnega \u017eivljenja, bo razdvojen. Ne \u017eelim mu tega. Ne vem, kaj naj. Sram in strah me je bilo doma povedati. Ne\u0161teto vpra\u0161anj, stisk, dvomov, duhovnih bojev. Sprejeti otroka. \u017delim si ga. Kako? Ne zmorem. \u017dal sem samo hotela vse skupaj skriti, pobegniti od vsega, pozabiti vse, kar je povezano s tem \u010dlovekom. \u017delela sem si, da vse to \u010dim prej mine, da tega trenutka ne bi bilo. Tudi pogovor z dvema prijateljicama mi ni prinesel re\u0161itve. \u017dal sem podlegla tej stiski, strahovom, brezupni situaciji, s katero se nisem mogla nositi.<\/p>\n\n\n\n
Takoj po dejanju splava mi je bilo \u017eal. \u017de isti trenutek, ko sem odprla o\u010di po tem groznem dejanju v bolni\u0161ki sobi. Izgubila sem otroka, materinstvo, izgubila sebe, dostojanstvo, samospo\u0161tovanje, \u010distost, brezskrbno mladost, spontanost. Nikoli ve\u010d nisem bila enak \u010dlovek. Vame se je naselil obup, strah, ob\u017ealovanje, krivda. Sledila so grozna leta. Dosegla sem dno od dna mojega \u017eivljenja. Zaprla sem se vase, od vseh. Izgubila zaupanje v sebe in v druge. Nekateri so se celo oddaljili od mene in ravno tisti, ki so mi bili najbolj blizu in ki sem jim zaupala. Vse skupaj so spremljale psihi\u010dne, \u010dustvene, telesne, duhovne stiske, ob\u010dutek zavr\u017eenosti, zapu\u0161\u010denosti, nadlegovanja tega mo\u0161kega in strah pred njim. Tudi bolezen, zelo mo\u010dne alergije, te\u017eave z dihanjem, s spanjem, no\u010dne more, pritisk v prsih. Niti s \u010dasom in leti ni minila stiska in ob\u017ealovanje, kot sem pri\u010dakovala. Ne\u0161tetokrat sem se spra\u0161evala zakaj. Zakaj se je to zgodilo? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zakaj ne moremo \u010dasa zavrteti nazaj? Ravnala bi druga\u010de. Bilo je vedno huje, saj o tem nisem govorila z nikomer. Bila sem popolnoma sama s to izku\u0161njo. Sledili so trenutki, ko mi je \u017eivljenje steklo, dobila sem slu\u017ebo, se naprej ukvarjala s \u0161portom, se vrnila v dru\u017ebo. In spet padci, ko sem se znova podajala v zabave, alkohol, pono\u010devanja, avanture, iskanje potrditve v dru\u017ebi, dokazovanje v \u0161portu. Samo da sem vse potisnila in da bi pozabila. A nisem nikoli. Vsak dan sem se spomnila na ta dogodek. \u0160e posebej je bilo mu\u010dno, ko sem zve\u010der legla v posteljo in ostala sama s temi mislimi, ob\u010dutki, krivdo in bole\u010dino. Kot da bi na mene pritiskala betonska te\u017ea. Z ob\u017ealovanjem, krivdo, \u017ealostjo in stiskami sem se ves \u010das borila.<\/p>\n\n\n\n
Vse do trenutka, ko me je mati Marija poklicala na romanje v Med\u017eugorje in ko sem tam za\u010dutila Bo\u017ejo prisotnost. Takoj ko sem stopila na tla v Med\u017eugorju, sem za\u010dutila, da sem se vrnila k Bogu. Pri Bogu sem za\u010dutila tako polnost, ki sem jo na krivih in gre\u0161nih krajih zaman iskala. \u017de prvi ve\u010der na molitvi pred Jezusom, pred najsvetej\u0161im in po dogodku, v katerem sem se na poseben na\u010din sre\u010dala z Marijo in njenim milostnim in ljube\u010dim pogledom, sem v sebi za\u010dutila Jezusov in Marijin klic, da spregovorim o moji izku\u0161nji. In sem res, prijateljici sem se zmogla \u0161e isti ve\u010der odpreti. Naslednji dan sem od\u0161la k spovedi, po \u0161estnajstih letih, krstila mojega otroka v duhu, ime mu je Jure in bilo je veliko olaj\u0161anje in odre\u0161enje. Prvi\u010d po \u0161estih letih po splavu sem odprla svoje srce in jokala od te bole\u010dine, saj sem prej nosila samo te\u017eo in breme krivde in ob\u017ealovanja. Od takrat naprej se v Med\u017eugorje k Mariji vra\u010dam vsako leto, tudi ve\u010dkrat na leto. Iz hvale\u017enosti, saj me je Marija poklicala in pripeljala nazaj k Bogu, k Jezusu. Ob njej sem do\u017eivela tak\u0161ne notranje milosti v srcu, ki se jih ne da opisati. \u017divljenje z Bogom me je za\u010delo popolnoma spreminjati. Takrat sem \u0161ele zmogla jokati, izlila sem morje solz, izlila sem Jezusu svojo bole\u010dino, se mu zahvaljevala za milost, da se je zmogel spustiti in skloniti tako nizko k meni, gre\u0161nici in me odre\u0161iti. Jezus je neskon\u010dno usmiljen, saj lahko vsako gre\u0161nost, bole\u010dino, rano in izgubo pretvori v milost.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav mi je Bog odpustil moje dejanje, pa sem se \u0161e dolgo borila z lastno krivdo, neodpu\u0161\u010danjem, kar pa je bilo najte\u017eje. Veliko sem molila in prosila k Bogu in Mariji, da bi si zmogla odpustiti. In \u010dez \u010das, ko sem Jezusu to predajala, sem se osvobodila tudi tega. Spoznala sem, da Bog nikoli nikogar, tudi najbolj slabotnega, gre\u0161nega, zapu\u0161\u010denega, ranjenega, ne bo pustil trpeti. Daruje nam tako ljubezen, odpu\u0161\u010danje in usmiljenje, ki ga ljudje ne moremo doumeti. Vsa ta spoznanja in izku\u0161nje z Bogom so me odvra\u010dala od prej\u0161njega na\u010dina \u017eivljenja, od nekaterih ljudi, za\u010dela sem \u017eiveti v molitvi, veselju in miru z Bogom. Spoznavala sem nove ljudi in se za\u010dela ukvarjati z dejavnostmi, ki so me izpolnjevale; petje, igranje, ustvarjanje, potovanje, pohodi v naravo.<\/p>\n\n\n\n
Otrok na zemlji nimam in nimam partnerja. Dolga leta sem mislila, da me Bog s tem kaznuje, saj sem splavila \u017eivljenje pred leti in da tega nisem vredna. Tudi druge te\u017eave so se pojavljale in nenehen ob\u010dutek, da nisem vredna, da moram trpeti, da se moram odkupiti za svojo napako, da moram vsem ustre\u010di, da si ne zaslu\u017eim biti sre\u010dna, da moram mojo izku\u0161njo skrivati, da ne smem pokazati \u017ealosti in ob\u017ealovanja, ob\u010dutljivost in \u0161e in \u0161e. Veliko sem molila in prosila Boga, da me osvobodi vsega tega.<\/p>\n\n\n\n
Zato sem sedaj toliko bolj sre\u010dna, da me je Bog pred dvema letoma pripeljal v Rahelin vinograd. Ko sem vstopila v prostor duhovnih vaj, sem takoj za\u010dutila ljubezen in Bo\u017ejo prisotnost. \u010cutila sem se sprejeto, \u017eeljeno, ljubljeno, razumljeno, sli\u0161ano in potola\u017eeno. Pri osebah, ki vodijo Rahelin vinograd se \u010duti, da Jezus deluje preko njihovih besed, objemov, tola\u017ebe, ljubezni, poslu\u0161anja, pozornosti. Tam sem sre\u010dala osebe, ki so prav tako do\u017eivele izku\u0161njo splava, kar sem si vedno \u017eelela, saj se v trenutku za\u010dutimo in razumemo v svojih bole\u010dinah. Pred temi udele\u017eenci in pred Jezusa sem lahko izlila vse moje \u017eivljenje, mojo izku\u0161njo, bole\u010dine, rane, posledice, ob\u017ealovanje, krivdo, ob\u017ealovanje za Juretom, izgubljeno materinstvo. \u010cutila sem neverjetno svobodo izraziti se, saj je okolje tam zelo razumevajo\u010de, \u010dute\u010de in svobodno. Jezus je bil zelo navzo\u010d med nami, ozdravljal je in osvobajal. Zmogla sem vzpostaviti osebni odnos z otrokom, mu izkazati ljubezen, kar pa prej zaradi bole\u010din in ran nisem zmogla. Najbolj osvobajajo\u010de dejanje pa mi je bilo, ko sem lahko pri ma\u0161i iz mojega naro\u010dja izro\u010dila svojega otroka Jureta v naro\u010dje Boga, v nebesa. Sedaj sem s tem pomirjena, saj je na varnem pri Bogu in materi Mariji. In tja \u017eelim priti tudi jaz, saj sem tja poklicana. Jure mi je, \u010deprav je v mojem telesu \u017eivel le nekaj tednov, pokazal smisel \u017eivljenja. To je priti k njemu, mojemu otroku, v nebesa, kjer bova skupaj z Bogom v ve\u010dnem miru in sre\u010di.<\/p>\n\n\n\n
Lahko re\u010dem: Rahelin vinograd je kraj, kjer Jezus kakor sonce posije v na\u0161a srca in ga ozdravi. Ko sem se peljala domov iz Rahelinega vinograda sem \u010dutila, kot da sem ponovno rojena. In sem res, kar \u010dutim na vseh podro\u010djih. \u017divljenje po Rahelinem vinogradu se mi spreminja. Ozdravljena od bole\u010din in preteklosti \u017eivim notranje svobodna. Povrnilo se mi je dostojanstvo, samospo\u0161tovanje, radost, veselje, izbolj\u0161ali so se mi odnosi do drugih, zaupanje v sebe in v ljudi, notranje sem stabilnej\u0161a, bolj sigurna in spro\u0161\u010dena. La\u017eje se odprem in govorim o moji izku\u0161nji.<\/p>\n\n\n\n
Po 16 letih sem po veliko molitve kon\u010dno zmogla spregovoriti mami o izku\u0161nji splava ter tudi drugim se sedaj la\u017eje odprem. Mo\u010dno je spoznanje, da me Bog ljubi, o\u010distil je moje \u017eivljenje in mi \u017eeli, da sem sre\u010dna in da si zaslu\u017eim novo prilo\u017enost, upanje v novo lepo in vredno \u017eivljenje. Vem in verjamem, da je moj Jure v varnem objemu Boga. V mojem srcu ima posebno mesto in ga imam neskon\u010dno rada. Sre\u010dna sem, da sem njegova mamica. Sedaj se zavedam, da je vsako \u017eivljenje neprecenljiv Bo\u017eji dar. Tako natopljena in okrepljena z Bo\u017ejo ljubeznijo sem pripravljena pomagati tudi drugim mamicam, ki se znajdejo v podobni situaciji kot sem bila jaz. Bog me je poklical tudi v to poslanstvo, poslanstvo \u017eivljenja. Moje mo\u010dno spoznanje je, da je vredno sprejeti najte\u017eje preizku\u0161nje, da bi vsako spo\u010deto \u017eivljenje ugledalo lu\u010d sveta. Z veseljem pri\u010dujem o Bo\u017ejem usmiljenju, ozdravljenju in dobroti, ki jih je Bog storil zame. Vame je Bog naselil mir, postajam vedno bolj zadovoljna, sre\u010dna, hvale\u017ena, ne\u017ena do sebe in do drugih, razumevajo\u010da, so\u010dutna, dovolim si lepe trenutke, zmorem sprejemati in izkazovati ljubezen ter se veseliti vsakega dne, vsakega trenutka, saj vem, da mi je Bog dal novo \u017eivljenje in upanje iz \u010diste ljubezni. Bogu sem hvale\u017ena za mojega otroka Jureta ter za vse kar je Bog storil zame, da je vedno in sedaj, ta trenutek z menoj, zato mu bom vedno ostala zvesta. Do ve\u010dnosti. Amen. <\/p>\n\n\n\n
Julija<\/p>\n\n\n\n
(pri\u010devanje je bilo prvotno objavljeno na spletni strani 24kul.si)<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" To, da sedaj svobodno pi\u0161em mojo zgodbo je Bo\u017eja volja in milost, ki jo je zame storil Bog v mojem \u017eivljenju. Brez te milosti ne bi zmogla spregovoriti ene besede. Moje \u017eivljenje sedaj bi bilo popolnoma druga\u010dno, \u010de bi se dogodki pred osemnajstimi leti odvili druga\u010de. Vendar se niso. Takrat sem sprejela svojo najte\u017ejo in … <\/p>\n